Za mlajše

Slovenija leži v srcu Evrope; na severu meji na Avstrijo, na jugu na Hrvaško, na vzhodu na Madžarsko in na zahodu na Italijo. Kjer koli prestopite mejo, vas pričakuje raznovrstna pokrajina. Od sredozemske modrine in kraškega podzemlja, alpskega visokogorja do panonskih nižin in zaobljenih dolenjskih gričev. Bližina razlik in pestrost na majhnem prostoru.

Slovencev je nekaj več kakor dva milijona. Gostota naseljenosti je 99 prebivalcev na km2, polovica evropskega povprečja. Večinsko slovensko prebivalstvo sobiva z italijansko in madžarsko manjšino ter vrsto etničnih skupin z Zahodnega Balkana.

Sami sebe bi opisali kot širokosrčne individualiste. Prizadevne in delavne. Svoj jezik slovenščino vidimo kot nacionalno vrednoto. Z dobrim poznavanjem tujih jezikov kažemo iskreno željo po sporazumevanju. Zaradi pestre zgodovine in prepišne lege smo dojemljivi za drugačnost.

Slovenija skozi zgodovino

Slovenija je v svetovnem merilu mlada država. Samostojna in neodvisna je od leta 1991. Predniki Slovencev, Slovani, ki so se v 6. stoletju iz območja Karpatov preselili na območje današnje Slovenije, so sicer že v sedmem stoletju ustanovili najstarejšo znano slovansko državo, kneževino Karantanijo, vendar se ta ni obdržala dolgo.

Vse do 20. stoletja so območju Slovenije tako vladali tujci, večino časa Habsburžani oziroma kasneje Avstro-Ogrska monarhija. V tem obdobju so se Slovenci kljub zatiranju in vztrajnim pritiskom po asimilaciji razvili v narod in izoblikovali svojo identiteto. Po 1. svetovni vojni je Slovenija postala del Kraljevine Jugoslavije, po 2. svetovni vojni pa del Socialistične federativne republike Jugoslavije. Po več kot sedemdesetih letih bivanja v Jugoslaviji se je med Slovenci izoblikovalo soglasje za samostojno pot. Na plebiscitu leta 1990 se je za samostojnost izreklo skoraj 90 odstotkov volilcev. Leta 2004 je Slovenija vstopila v Evropsko Unijo in postala članica zveze Nato. več

 

 

Državni simboli

Državni simboli posredujejo prepoznavnost neke države. Slovenske simbole oblikujejo zgodovinska dejstva in kulturno izročilo, ki pričajo o tem, da smo Slovenci pristni nasledniki kulturne in državne dediščine Karantanije – prve slovanske in ene prvih držav po razpadu rimskega carstva.

Zastava Republike Slovenije

Zastava

Zastava Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Slovenije.

Državna zastava je eden od državnih simbolov in jo zato izobešamo, kadar želimo poudariti pripadnost državi, kot v času vojne, državnih praznikih ali reprezentančnih športnih tekem, ali sodelovanje države, kot v času mednarodnih konferenc, sejmov, obiskov državnikov ipd.

Grb Republike Slovenije

Grb

Grb Slovenije ima obliko ščita. V sredini ščita je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri črti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde. Ščit je ob stranicah rdeče obrobljen.

Sedma kitica pesmi Franceta Prešerna "Zdravljica"

Himna

Himna Republike Slovenije je Zdravljica.

Himna je sedma kitica pesmi Franceta Prešerna (1800-1849) Zdravljica, na melodijo iz zborovske istoimenske skladbe skladatelja Stanka Premrla (1880-1965).

Žive naj vsi narodi,
ki hrepene dočakat dan,
da koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan,
da rojak prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak.

Audio posnetek (mp3, 1.5 MB) - Slavnostni koncert ob dnevu samostojnosti in enotnosti, 23. 12. 2005 (dirigent: Uroš Lajovic; zborovodja: Robert Mraček)

Brižinski spomeniki
Brižinski spomeniki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najstarejši latinični zapis v kateremkoli slovanskem jeziku. Nastali naj bi v obdobju med letoma 972 in 1039. Odkrili so jih leta 1806 v Bavarski državni knjižnici v Münchnu, vezane v pergamentnem zborniku, ki je leta 1803 prišel tja iz Freisinga.
Abecednik Primoža Trubarja
Obdobje slovenskega knjižnega jezika je začel Primož Trubar , glavni nosilec reformacije na Slovenskem. Leta 1550 je dal natisniti Abecednik in Katekizem v dolenjsko obarvanem jeziku slovenskega osredja. V naslednjih štirih desetletjih so Trubar in drugi reformacijski pisci ta knjižni jezik dodatno kultivirali ter v njem izdali okoli 50 knjig, med drugim 1584 prevod celotne Biblije . Leta 1584 so izdali tudi latinsko pisano slovnico in leta 1592 večjezični slovar.

Slovenski jezik

Slovenščina je uradni in državni jezik Republike Slovenije in materni jezik približno 2,4 milijona ljudi.

Slovenščina je popolnoma razvit in notranje bogato razčlenjen moderni jezik. Slovnična, slovarska in pravopisna kodifikacija knjižne slovenščine ima bogato izročilo z začetki v 16. stoletju (prva slovenska knjiga je bila natisnjena 1550). Več informacij o slovenskem jeziku najdete v publikaciji O slovenskem jeziku.

Naravna dediščina

Narava je Sloveniji zagotovila celo pahljačo naravnih posebnosti. Slovenija je stičišče štirih velikih evropskih reliefnih enot: Alp, Dinarskega gorstva, sredozemskega sveta ter Panonske nižine.

Pogled na našo državo odkriva neizmerno lepoto zelenih gozdov in travnikov, alpskih vrhov in raznolikosti pokrajine, jezer, rek in morja, kraškega sveta in njegovega skrivnostnega podzemlja. Med naravnimi znamenitostmi so tudi Triglav, najvišja gora v Sloveniji, visoka 2.864 metrov.  Kras, kamnito ozemlje, kjer vpliv vode na apnenec ustvarja posebne površinske oblike, jame in značilna podzemeljska pretakanja. Soline, prostor ob morju, ki je urejen za pridobivanje soli poleti iz morske vode. Sestavljajo jih solna polja, kanali, bregovi s kamnitimi zidovi, zapornice, solinske hiše, poti mostovi, črpalke... Nudijo zatočišče številnim živalim, saj v solinah najdemo raznovrstne ekosisteme, kot so poloj, slana trata, slana mlaka, somorno močvirje. Pragozdovi ter svet termalnih in mineralnih voda.

Pestra geološka zgradba, razgibanost v reliefu (od morske gladine do 2864 m nadmorske višine) ter dejstvo, da se Slovenija razprostira na štirih biogeografskih območjih, so omogočile bogastvo rastlinskih in živalskih vrst. V Sloveniji uspeva 3000 praprotnic in cvetnic ter 50.000 različnih živalskih vrst. Številni so tudi živalski in rastlinski endemiti.

Zavarovano je skoraj 11% ozemlja. Največje območje zavzema Triglavski narodni park (83.807 ha).

Kultura nas določa in plemeniti

Kultura ima v slovenski zgodovini posebno mesto in je močno povezana z državljanskim ponosom. Mejniki slovenskosti so tudi kulturni in umetniški dosežki. Bogato kulturno življenje ne poteka le v večjih mestih, marveč v vsakem kraju. Skoraj vsak Slovenec je sebi pesnik, slikar, kuhar, plesalec, vinar, glasbenik, režiser, igralec in rezbar. Iz vsega, kar ljubi, zna narediti umetnost. Poleg umetnikov v ročnih spretnostih in obrteh, ki se že stoletja prenašajo iz roda v rod, nas postavlja na svetovni oder vrsta ustvarjalcev sodobnih umetnosti.

Kulturna dediščina je vse tisto, kar je rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem prostoru.

Plavajoči mlin na Muri
V zlati dobi mlinov je stalo v Sloveniji več kot 3.700 svojevrstnih lesenih mojstrovin, v katerih se je mlelo žito. Posebno mesto med njimi je pripadalo plavajočim mlinom, veliki posebnosti reke Mure. (na sliki Babičev mlin na Muri pri kraju Veržej)
Kozolec
Kozolec je ponavadi lesena, s strani odprta stavba za sušenje žita in trave, značilna za slovensko podeželje in arhitekturo. (na sliki Kozolec v Gozdu Martuljek, foto: Matej Vranič, vir: STO)
Klopotec
Klopotec je lesena mehanska naprava na visokem lesenem drogu, podobna mlinu na veter. (foto: Dejan Razlag)
Čebelnjak
Čebelnjak s poslikanimi panjskimi končnicami (foto: Darinka Mladenovič)
Čipka
Čipka je luknjičast okrasni izdelek iz prepletenih niti, navadno iz sukanca.

Dobra hrana in pijača

Slovenija preseneča z razkošjem tradicionalnih jedi kot kulinaričnih mojstrovin. Vsaka pokrajina ima svoje specialitete. V ospredju so praznične koline, jedi iz zelja, fižola in krompirja ter štruklji v več kakor 70 različicah. Pri izbiri ne gre brez potice, kvašenega kolača z orehi, makom, rozinami, zelišči, skuto, medom in celo ocvirki. Gurmanski užitek povsod zaokroža vino – od kakovostnih zvrstnih prek vrhunskih sortnih do predikatnih vin in penin.