December 2011

»Ustavna demokracija bo v Republiki Sloveniji letos dočakala dvajseto leto svojega obstoja. […] Za varstvo vrednot pravne države in za to, da bi bil ta cilj uresničen, Ustava Republike Slovenije zavezuje vse državne organe. Vloga Ustavnega sodišča pri tem je posebej pomembna, celo ključna, saj je kot varuh ustavnosti in človekovih pravic ter temeljnih svoboščin steber pravne države. S svojimi močnimi pooblastili in s svojo neodvisno držo bistveno prispeva k temu, da so človekovo dostojanstvo ter drugi temelji prava spoštovani.«

S temi besedami je na začetku leta 2011 predsednik Ustavnega sodišča dr. Ernest Petrič pospremil na pot Letno poročilo Ustavnega sodišča za leto 2010.

Ustavodajna skupščina Republike Slovenije je 23. decembra 1991 sprejela Ustavo Republike Slovenije, prvo ustavo samostojne in neodvisne demokratične Republike Slovenije. Kot vrhovni pravni akt države določa temelje državne oblasti in položaja posameznikov v Republiki Sloveniji. Zagotavlja demokratični politični sistem s parlamentarno obliko državne oblasti ter pravno in socialno državo, ki temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva. Med pomembnejšimi ustavnimi načeli so tudi ljudska suverenost, delitev oblasti, načelo oziroma pravica do samoodločbe, varstvo človekovih pravic ter posebnih pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti, ločitev države in verskih skupnosti ter zagotovitev lokalne samouprave. Poleg teh in različnih drugih načel ustava ureja varstvo posameznih človekovih pravic, državno ureditev, gospodarska in socialna razmerja, javne finance, ustavnost in zakonitost ter postopek za ustavno spremembo.

V počastitev dne, ko je bila sprejeta in razglašena Ustava Republike Slovenije, Ustavno sodišče Republike Slovenije 23. decembra praznuje dan ustavnosti, letos že dvajsetič.

Ustavno sodišče pa ni nastalo šele leta 1991, temveč ima znatno daljšo tradicijo. Delovalo je že v nekdanji Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, od leta 1963, kot republiško ustavno sodišče. Vendar pa je prav Ustava Republike Slovenije kot demokratične države okrepila njegove pristojnosti in položaj. Vključitev v Svet Evrope leta 1993 in s tem povezana ratifikacija Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pa tudi pristop k Evropski uniji leta 2004 so potrdili zavezanost Slovenije k spoštovanju sodobnih evropskih pravnih načel in zagotavljanju visoke ravni varstva človekovega dostojanstva.

Delo Ustavnega sodišča Republike Slovenije vse od njegove ustanovitve zaznamuje prizadevanje za vzpostavljanje pravne države in uveljavljanje zavezanosti vseh organov oblasti ustavnemu redu. Z odločitvami tega sodišča dobiva ustava svoj pomen ter neposredni vpliv na delovanje nosilcev zakonodajne, izvršilne in sodne funkcije. Tako jih usmerja k varstvu temeljnih pravnih in civilizacijskih vrednot, pa tudi omejuje, kadar pri uresničevanju svojih pristojnosti presežejo meje ustavno dopustnega. S takim izpopolnjevanjem pravne države se krepi tudi zaupanje državljank in državljanov v pravično in sodobno pravno ureditev in v institucije Republike Slovenije, kar je temeljnega pomena za nadaljnji gospodarski, znanstveni, družbeni in kulturni razvoj.

Da ustavno sodišče lahko opravlja svojo funkcijo, mora imeti ustrezen položaj v organizaciji državne oblasti. Kakšen je torej njegov položaj? To delno izhaja že iz ustave, ki ne le, da določa vse najpomembnejše pristojnosti in sestavo tega sodišča, ampak izkazuje njegov svojevrstni pomen tudi tako, da določb o njegovem položaju ne uvršča v poglavje o državni ureditvi, temveč te sestavljajo lastno, osmo poglavje Ustave Republike Slovenije. Tako že umestitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije v ustavo izraža neodvisnost njegovega delovanja v razmerju do vseh drugih organov oblasti. Zakon o ustavnem sodišču je podrobnejši in določnejši – v 1. členu opredeljuje to sodišče kot najvišji sodni organ za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin, poudarja pa tudi njegovo samostojnost in neodvisnost. Ima torej položaj varuha ustave ter na podlagi svojih pristojnosti in odgovornosti vsebinsko razlaga pomen posameznih ustavnih določb. S tem določa meje dopustnega ravnanja nosilcev oblasti, hkrati pa varuje posameznika pred oblastno samovoljo in kršitvami njegovih ustavnih pravic zaradi ravnanja državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih nosilcev javnih pooblastil. Glede na to je nujno, da so odločbe ustavnega sodišča zavezujoče, saj le tako lahko opravlja svojo funkcijo. Tudi to načelo je zaradi svoje pomembnosti našlo prostor v 1. členu Zakona o ustavnem sodišču.

Obveznost, pa tudi odgovornost za spoštovanje njegovih odločitev nosijo naslovniki odločb (če odločba učinkuje med strankami oziroma inter partes) oziroma vsakdo, vključno z zakonodajalcem (če odločba učinkuje proti vsem oziroma erga omnes). Pomembno je tudi, da redna sodišča spoštujejo stališča ustavnega sodišča v svoji sodni praksi, saj se le tako zagotavlja primarnost ustavnih načel ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Spoštovanje njegovih odločb je nasploh kazalnik, kako visoka in zdrava je pravna kultura družbe oziroma, drugače rečeno, ustavno sodišče seveda ne more imeti prve ali edine besede pri razlagi ustave, mora pa imeti zadnjo. Njegove odločitve tako prispevajo k enotni uporabi prava ter najvišji mogoči ravni pravne varnosti in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ustavno sodišče je s svojimi odločitvami na primer natančneje opredelilo pojem pravne in socialne države ter načela enakosti, sooblikovalo je temelje sistema naše lokalne samouprave ter vzpostavilo standarde za presojo omejevanja svobode izražanja, lastninske pravice in pravic, ki morajo biti posameznikom zagotovljene v kazenskem postopku. Z doslednim in odločnim uveljavljanjem najpomembnejših ustavnopravnih načel se Ustavno sodišče Republike Slovenije zapisuje v našo pravno kulturo kot eden ključnih dejavnikov za razvoj in udejanjanje pravne države.

Te sodnike na predlog predsednika republike izvoli Državni zbor Republike Slovenije za devet let. Izvolijo se med pravnimi strokovnjaki, dodaten pogoj pa je najnižja starost 40 let. Tako si država prizadeva pridobiti v vrste ustavnih sodnikov izkušene pravnike, za katere velja, da morajo za uspešno delo izkazovati tudi širino duha in osebno integriteto, ki jim je v pomoč pri odločanju o pomembnih in pravno, večkrat pa tudi etično občutljivih zadevah. Predsednika ustavnega sodišča izvolijo sodniki med seboj za tri leta. Prvi predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije je bil dr. Peter Jambrek (25. 4. 1991–24. 4. 1994), sedanji predsednik pa je dr. Ernest Petrič, ki je to funkcijo prevzel novembra 2010.

Ustavno sodišče uresničuje obsežne pristojnosti, katerih večina je izrecno določena v ustavi, ta pa dopušča, da se mu dodatne pristojnosti določijo tudi z zakonom.

Temeljne pristojnosti ustavnega sodišča so povezane z varstvom ustavnosti in ukrepanjem, če katera koli veja oblasti − zakonodajna, izvršna ali sodna − uresničuje svoje pristojnosti v nasprotju z ustavo. Zato ustavni sodniki odločajo o skladnosti zakonov in drugih predpisov z ustavo ter ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in splošnimi načeli mednarodnega prava. Odločajo tudi o skladnosti mednarodne pogodbe z ustavo v ratifikacijskem postopku. Poleg tega pod nekaterimi pogoji presojajo o skladnosti predpisov, nižjih od zakona, z ustavo in zakoni.

Ustavno sodišče odloča tudi o sporih glede pristojnosti (npr. med najvišjimi državnimi organi), ustavni obtožbi zoper predsednika republike, predsednika vlade in ministre, protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank, ustavnosti odločitve o razpisu referenduma, o sporih glede potrditve poslanskih mandatov in drugih podobnih sporih, katerih namen je varstvo ustavne ureditve glede na medsebojna razmerja med različnimi nosilci oblasti v demokratični ureditvi.

Med pomembnejšimi pristojnostmi Ustavnega sodišča Republike Slovenije zagotovo velja omeniti tudi odločanje o ustavnih pritožbah, kadar so posamezniku ali pravni osebi s posamičnimi akti nosilcev oblasti kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Gre za pravno sredstvo, ki je namenjeno uveljavljanju kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin in s katerim torej ni mogoče uveljavljati zgolj napačne uporabe materialnega ali procesnega prava ali napačno ugotovljenega dejanskega stanja v postopkih pred sodišči. Ustavna pritožba se praviloma lahko vloži le zoper sodno odločbo, s katero so izčrpana vsa (redna in izredna) pravna sredstva v Republiki Sloveniji, ki jih zakon daje stranki. Izjemoma jo je dovoljeno vložiti pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če sta izpolnjena dva pogoja: 1) če je zatrjevana kršitev človekovih pravic očitna in 2) če bi z izvršitvijo posamičnega akta za pritožnika nastale nepopravljive posledice. 

Da je Ustavno sodišče Republike Slovenije kot varuh ustave ter ustavnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin pomembna institucija, ki si je v dvajsetih letih s svojim delom ustvarila zaupanje in spoštovanje državljanov in drugih oseb, iščočih pri njej pravno varstvo, kaže tudi veliko število vloženih vlog. Tako je to sodišče v dvajsetih letih od sprejetja ustave odločalo v več kot 19.700 ustavnih pritožbah ter 6300 ustavnih zahtevah in pobudah. Med drugim je presojalo o nekaterih mednarodnopravnih aktih, ki so bili ključnega pomena za našo državo. Opozoriti velja zlasti na Sporazum o pridružitvi Republike Slovenije k Evropskim skupnostim, Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih (t. i. Vatikanski sporazum) ter v zadnjem času Arbitražni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške. Pomemben kazalnik zaupanja so tudi vložene zahteve za presojo ustavnosti zahtev za razpis referenduma, bodisi na lokalni bodisi na državni ravni. Ustavno sodišče je tako na primer ugotovilo, da bi zaradi vsebine zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu zakona, ki naj bi uredil položaj t. i. izbrisanih, lahko nastale protiustavne posledice. Podobno je ugotovilo v zvezi z vsebino zahteve za razpis lokalnega referenduma o odloku, ki je urejal prostorsko ureditev v Mestni občini Ljubljana, saj bi sprejeta odločitev lahko posegla v pravico Islamske verske skupnosti do gradnje  verskega objekta, ki je splošno sprejet in običajen za izpovedovanje islamske vere in opravljanje verskih obredov. Nasprotno pa je ugotovilo, da referendum o novem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne bo imel protiustavnih posledic.

Dvajseta obletnica ustave je seveda tudi za Ustavno sodišče Republike Slovenije eden od pomembnih zgodovinskih mejnikov, zato smo jo 21. in 22. decembra v sodelovanju s Pravno fakulteto v Ljubljani počastili z mednarodno konferenco. Na njej so se s prispevki predstavili številni domači in tuji ustavnopravni strokovnjaki, med njimi avtorji Ustave Republike Slovenije, ki so sodobni slovenski konstitucionalizem obravnavali z vidika izvirne zasnove, pravnoteoretičnega pojmovanja ustave in ustavnosodne razlage. Tako je Ustavno sodišče Republike Slovenije letošnji dan ustavnosti praznovalo slovesno, vendar tudi delovno – s pregledom najpomembnejših stališč do doktrine in prakse, nerešenih vprašanj in izzivov, ki ga čakajo v prihodnosti.

Besedilo: Ustavno sodišče RS
Foto: Borut Peršolja in arhiv sodišča