Junij 2011

Pred leti me je znanec pobaral, kdo je ta novinar s kratico „sta“, ki napiše toliko člankov za različne časnike. Seveda je bilo vprašanje postavljeno malo za šalo malo zares, a vendarle je delo STA – Slovenske tiskovne agencije, ki nekaj dni pred slovensko državo letos praznuje 20-letnico delovanja, najširšemu krogu ljudi razmeroma neznano. Kar ni nič čudnega, saj tiskovna agencija svoje novice ponuja predvsem medijem, gospodarskim družbam ter državnim in drugim ustanovam. Običajnemu bralcu je njen servis v omejeni obliki postal dostopen šele na svetovnem spletu.

Snovalci STA so se že ob koncu 80. let prejšnjega stoletja zavedali pomena informacij za oblikovanje medijske podobe Slovenije, ki je bila na pragu osamosvojitve. To razmišljanje je obrodilo sadove 24. maja 1991 s pogodbo o ustanovitvi STA, ki sta jo podpisala takratni Izvršni svet Skupščine RS in družba INI. Nekaj dni pozneje, 3. junija, je bila STA registrirana kot družba z omejeno odgovornostjo, prvi direktor je postal Dejan Verčič.

Pet dni pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, 20. junija 1991, je STA objavila prvo sporočilo, s katerim je domačo in tujo javnost obvestila, da je namen agencije "sprotno in hitro informiranje tujih medijev in drugih institucij v tujini o dogajanjih v Sloveniji in istočasno razvoj pretoka informacij za potrebe slovenskih medijev". Za mlado državo je bilo namreč še posebno pomembno, da si zagotovi lasten in neodvisen informacijski kanal, ki bo domačo in predvsem tujo javnost profesionalno obveščal o tedanjih dogajanjih. Tega sta se še kako zavedala tedanji minister za informiranje Jelko Kacin in njegov predhodnik Stane Stanič.

Delo peščice novinarjev in urednikov je v prelomnih dneh sredi leta 1991 potekalo v prostorih na Cankarjevi ulici v središču Ljubljane, kjer so stavbe preletevala letala tedanje JLA. Pogosto na roko napisane prve novice so se pošiljale po telefaksu, večinoma je šlo za kratka poročila o dogajanju v Sloveniji. Agencija je tedaj delovala kot eno, splošno uredništvo, konec leta 1991 je redno zaposlovala sedem ljudi, njen prvi odgovorni urednik pa je postal Dušan Rogelj. Delo je že tedaj potekalo v turnusih, novinarji smo poročali z novinarskih konferenc, povzemali sporočila za javnost, spremljali poročanje tujih tiskovnih agencij in medijev ter skrbeli za to, da je servis STA postajal „resen“ agencijski servis. Zlato pravilo pa je seveda bilo – neodvisna, verodostojna, objektivna in hitra informacija, ki temelji na dejstvih in virih. 

Z leti, ki so sledila, je STA pod vodstvom tedanjega direktorja Tadeja Labernika rasla in se razvijala, njene novice so postajale nepogrešljiv del slovenskega medijskega prostora. Leta 1993 sta se kot prvi oblikovali uredništvi za notranjo in za zunanjo politiko, leto kasneje še gospodarsko, kulturno in športno uredništvo. Istega leta je v hiši začel delovati tudi samostojni angleški servis, medtem ko so novice za tuje javnosti v angleščini dotlej pripravljali zunanji prevajalci. Kot ena redkih medijskih hiš v Sloveniji je ob vključevanju države v Evropsko unijo oblikovala tudi uredništvo za evropske zadeve. Tudi prvo stalno dopisništvo v tujini je STA leta 1995 postavila na noge v Bruslju. Leta 1996 je agencija svojo navzočnost v medijskem prostoru razširila tudi na svetovni splet, deset let kasneje je začel delovati fotografski servis, pred dvema letoma pa je razvila ponudbo radijskih vesti s tonskimi izjavami. 

Novinarji STA vsakodnevno poročajo o dogajanju doma in po svetu, pomemben vir informacij pa za majhno nacionalno tiskovno agencijo, kot je STA, pomenijo tuje agencije . STA, ki je vrsto let članica Evropskega združenja tiskovnih agencij (EANA), sodeluje z več kot 15 tujimi tiskovnimi agencijami, med njimi z ameriško AP, francosko AFP, nemško DPA, avstrijsko APA, hrvaško Hino in drugimi. Uredniški sistem, ki ga vsakodnevno uporabljamo pri delu v hiši in smo ga ljubkovalno poimenovali STAnka, je rezultat lastnega znanja in razvoja. 

STA je pridobivala vlogo in prepoznavnost v slovenskem medijskem prostoru in je danes eden vodilnih ponudnikov informacij za domačo in tujo javnost. V sodobnem „newsroomu“ na Tivolski cesti, kjer agencija domuje od leta 2001, več kot 300 novic dnevno v slovenskem jeziku o najpomembnejših dogajanjih doma in v svetu ter približno 50 vesti o ključnih dogodkih v Sloveniji v angleškem jeziku pripravlja in objavlja približno 80 novinarjev in honorarnih sodelavcev. Poleg tega ima STA vzpostavljeno razvejano dopisniško mrežo po državi ter več stalnih in honorarnih sodelavcev v tujini: poleg Bruslja ima stalnega dopisnika v New Yorku ter sodelavce v Zagrebu, Rimu, Trstu, Gorici, Celovcu, ...

Slovenski trg je zaradi svoje majhnosti specifičen. S približno 200 naročniki, med katerimi so vsi pomembnejši slovenski mediji, gospodarske in finančne ustanove, državne in druge institucije, agencija ustvari približno 3,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje storitev letno. 

Štiri servise STA – osrednjegai in največjega splošnega,  angleškega, fotografskega in radijskega – dopolnjuje ponudba številnih drugih, specializiranih servisov. Mednje sodijo arhiv novic in fotografij, dnevni bilten, kliping, možnost objave sporočil O-STA, kratke informacije v obliki infoblokov in pasic, pa tudi vsebinski projekti, ki jih agencija oblikuje ob vsakokratnih pomembnejših dogodkih, o katerih poroča še obširneje (npr. olimpijske igre, vključevanje Slovenije v evro-atlantske integracije itd.). 

Novi projekti usposobljene in zagnane ekipe novinarjev in sodelavcev STA so leta 2009 privedli do nastanka spletne podstrani Krizno ogledalo (Krog), ki ob izbruhu finančne in gospodarse krize prinaša pregled ukrepov in najboljših praks v Sloveniji in tujini. Spletnim vsebinam STA se je lani pridružila tudi spletna stran Misli slovensko s področja kulture. 

Letos je agencija ob sofinanciranju Evropskega parlamenta zagnala projekt Evropa pojutrišnjem, namenjen predstavitvi prizadevanj evropskih institucij za vzpostavitev novih razvojnih modelov. STA pripravlja tudi odmevne okrogle mize o aktualnih temah pod okriljem svoje znamke STAklub in tako povečuje svojo prepoznavnost. 

Tradicionalni primat agencije kot prve v verigi posredovanja informacij namreč izginja, medijsko okolje se naglo spreminja s pojavom sodobnih tehnologij, ki odpirajo možnost uporabe novih komunikacijskih kanalov. Tiskovne agencije, tako največje kot tiste manjše, nacionalne, ki delujejo na majhnih trgih in med katere sodi STA, iščejo rešitev v razvoju nabora novih storitev in predvsem ponudbi vsebin na uporabnikom prijazen način. Razvoj aplikacij za pametne telefone in tablične računalnike je tako nova razvojna etapa, ki si jo je za cilj zadala STA.

Na pragu svojega tretjega desetletja se STA sooča z novim nalogami. Njen status in prihodnost sta povezana z razumevanjem in podporo države razvojnim načrtom ter lastno iznajdljivostjo in prodornostjo, ki je bila značilna za vse ekipe novinarjev, urednikov, fotografov in drugih sodelavcev, ki so ustvarjali podobo STA vsa ta leta. Vsem, ki so in še vedno stojijo za kratico „sta“.

Besedilo: Barbara Štrukelj