Maj 2011
Ob omembi statistike vedno pomislimo zgolj na suhoparne številke, ki jih znajo »brati« le statistiki in ki običajnim ljudem prav nič ne pomenijo, a vsekakor temu ni tako. Še posebej ne, če za primerjavo vzamemo večletno obdobje. Kaj šele, če govorimo o 20 – ih letih. Pogosto nam prav takšne primerjave pokažejo dejansko sliko, določen trend sprememb, včasih pa nas tudi spodbudijo, da želimo kaj spremeniti ali pa izboljšati.
Pri številkah je tudi tako, da ene ves čas ostajajo enake, spet druge pa se ves čas spreminjajo. V geografskem smislu seveda ne moremo pričakovati, da bi se število kvadratnih kilometrov, na katerih leži Slovenija povečalo, tako da to je že prva številka, ki je v 20-ih letih ostala enaka. Slovenija tako tudi po vseh teh letih v površino meri natančnih 20.273 km2, še vedno imamo 46,6 metrov obale, 1370 km državnih mej, najvišje pa se še vedno povzpnemo na Triglav, ki je visok 2864 metrov.
Kot pregovorno zeleno državo pa nas lahko razveseljuje dejstvo, da se je nekoliko povečala poraslost Slovenije z gozdovi (leta 1993 je znašala 56,5% površine, leta 2009 pa 58,5%).
Prva sprememba, ki pa jo velja omeniti s področja statističnih podatkov zadnjih 20-ih let, je število prebivalstva. Če smo leta 1991 še vzdihovali, da nas ni niti dva milijona (bilo nas je 1.998.912), ima Slovenija danes 2.046.976 prebivalcev.
V zadnjih dvajsetih letih se je malenkost povečalo tudi število rojenih otrok (1991 – 21 583 in 2009 – 21856), tako da se nam kot kaže ni potrebno bati upada števila prebivalstva.
Je pa dejstvo, da se tako kot drugje po Evropi, tudi v Sloveniji ženske vse kasneje odločajo za prvega otroka.
Precej drugačna so tudi imena, ki jih otroci najpogosteje dobijo ob rojstvu. Pri dečkih so leta 1991 prevladovala imena Matej, Marko, Gregor, Rok in Andrej, pri deklicah Maja, Nina, Mateja, Petra in Anja, danes pa so najpogostejša imena za fante Luka, Nik, Žan, Jakob in Nejc, za deklice pa Lana, Eva, Sara, Nika in Zala.
Veselijo nas lahko tudi statistični podatki s področja šolstva, izobraževanja in kulture. Čeprav imamo nekoliko manj knjižnic kot pred 20-imi leti (1989 – 1521, 2007 – 903), si ljudje še vedno literaturo najraje izposojajo prav v njih (1989 – 7366 izposoj knjig, v letu 2007 pa kar 25 644). In tudi pišemo in ustvarjamo vedno raje. Leta 1989 je bilo izdanih 1400 knjig in brošur domačih avtorjev, v letu 2009 pa kar 6358.
Večkrat tudi slišimo, da je Slovenija država mladih ljudi in to nam kažejo tudi statistični podatki o številčnosti študentov višjih in visokih šol – leta 1989 jih je bilo 34.228, leta 2009 pa kar 114.873. V zadnjih dvajsetih letih se je tudi močno povečalo število diplomantov visokošolskega in podiplomskega izobraževanja (1991 – 6043, 2009 – 18103), kar 22,6% odraslega prebivalstva, starega od 25 – 64 let pa ima višje- ali pa visokošolsko izobrazbo (v letu 1991 je bilo teh 11,7%).
V zadnjih 20-ih letih se je močno povišala tudi pričakovana življenjska doba. Leta 1991 je pri moških znašala 69,5 let, pri ženskah pa 77,4, v letu 2009 se je pri moških povečala na 75,8, pri ženskah pa na kar 82,3.
Prostor za novo rast
Do pojava gospodarske in finančne krize nam so bili v zadnjih 20-ih letih do nas »prijazni« tudi kazalniki gospodarstva. BDP in kupna moč sta do leta 2009 ves čas rasla, ponovno rast pa je ponovno pričakovati v letu ali dveh.
Če je BDP na prebivalca leta 1989 znašal približno 5417 sedanjih evrov, je do leta 2009 narasel že na dobrih 17.000 evrov. (Tabela 1)
V zadnjem času se je nekoliko poslabšal tudi trend registriranih brezposelnih oseb (v primerjavi z letom 1991, ko jih je bilo 75.079, jih je danes približno 114.000), vendar pa se Slovenija s 7,2% stopnjo anketne brezposelnosti še vedno uvršča med EU države z manjšo brezposelnostjo.
O prehojeni poti naše države lahko veliko povedo tudi statistični podatki o razvoju infrastrukture, mobilnosti in drugega.
V zadnjih 20-ih letih smo Slovenci krepko »napredovali« predvsem v številu osebnih avtomobilov. V letu 1989 jih je bilo moč na cestah našteti 554592, v letu 2009 pa že kar 1.058.858.
Naše avtoceste so v 20-ih letih postale nekoliko daljše (1989 – 229 km, v letu 2009 pa 658 km), malce bolj pa smo »zaspali« pri urejanju železniške infrastrukture (leta 1989 smo imeli 1196 km železniških tirov, v letu 2009 pa 1228 km).
Tudi telefonirano precej bolj kot pred 20-imi leti. Leta 1989 smo imeli v uporabi 630.039 telefonskih aparatov, leta 2009 pa že 925.258 (še leta 2008 jih je bilo v uporabi 879.257).
Iz zgoraj navedenega lahko vidimo, da je statistika vse prej kot dolgočasna, v nadaljevanju pa navajamo še nekaj zanimivih primerjav.
Besedilo: Mateja Malnar Štembal, vir podatkov: Statistični urad RS
¹ EUR je 1. januarja 1999 nadomestil ECU v razmerju 1:1.