December 2010

Poslanica predsednika Državnega zbora dr. Pavla Gantarja ob 20. obletnici samostojnosti Republike Slovenije

Pred dvajsetimi leti se je začelo novo obdobje zgodovine slovenskega naroda, obdobje, ko smo iz naroda prerasli v nacijo. S krepitvijo narodne zavesti in kulturne, družbene ter politične moči nam je uspelo uresničiti zgodovinsko pravico in si, z lastnimi močmi, izboriti svojo državo ter si zagotoviti priznanje drugih narodov.

S ponosom lahko rečemo, da smo v preteklih dvajsetih letih kot država dosegli veliko. Prehodili smo pot, ki pa ni bila vedno lahka. Na njej smo se srečevali s prenekaterimi težavami in ovirami. Kljub temu nam zagnanosti in volje za doseganje novih ciljev ter za soočanje z vedno novimi izzivi ni zmanjkalo. Uresničili smo vse ključne cilje nacionalnega pomena, ki smo si jih zadali. Za te smo vedno znali in zmogli najti široko družbeno soglasje. Naša samostojna država Slovenija je postala nesporno dejstvo mednarodne politike in se postavila ob bok razvitih držav. Z vstopom v Evropsko unijo smo postali tudi del evropske družine, v katero smo vedno in vselej sodili v kulturno-zgodovinskem smislu. S pridružitvijo vsem pomembnejšim mednarodnim povezavam smo postali enakopravna ter odgovorna članica mednarodne skupnosti.

Kljub doseženemu se danes nahajamo na razpotju. Po skoraj dveh desetletjih samostojnosti, jemljemo lastno državo za nekaj samoumevnega. Premalo je v naši zavesti, zlasti pa pri mladih, da je bila pot do samostojne in neodvisne slovenske države dolgotrajna in težka. Ne smemo pozabiti, da mi danes živimo naš tisočletni sen, ki tudi v 21. stoletju ostaja neuresničena želja marsikaterega naroda.

Danes so pred nami nova vprašanja in drugačni izzivi. Ključno vprašanje pa je - kako naprej? Kaj so naši veliki cilji za prihodnost, ki nas bodo povezali, denimo tako, kot sta nas pred 20. leti povezala želja in hrepenenje po lastni državi, želja po samostojnem odločanju o svoji usodi in skupni prihodnosti?

Še vedno se spopadamo s posledicami globalne gospodarsko-finančne krize in z vse večjo politično apatijo državljanov. Ta je pospremljena s prevladujočim prepričanjem, da politikom ne gre zaupati in da je politika nekaj, kjer za mlade ni prostora. Poglabljanje nezaupanja v državne ustanove in vse manjša politična participacija predstavljata vse resnejši izziv za demokracijo ter njeno - in s tem tudi našo - skupno prihodnost.

Blaginja slovenskih državljank in državljanov, predvsem pa učinkovita socialna država, ki bo poskrbela za dostojno življenje tudi istih, ki se niso po lastni krivdi znašli na socialnem robu, je eden takšnih velikih skupnih ciljev. K temu moramo stremeti in si prizadevati na vsakem koraku. Prav tako pa je pomembno tudi, da navdušimo mlade za politično participacijo in za sodelovanje v javnem življenju.

Da bi slovenske državljanke in državljani dosegli več in bili še uspešnejši, si moramo prizadevati tudi za upoštevanje mnenja tistih, ki šele jutri vstopajo v življenje, saj je prihodnost v veliki meri odvisna predvsem od sodelovanja mlade generacije. Ta mora biti zares slišana in upoštevana, da bo želela s polno ustvarjalno močjo, znanjem in življenjsko energijo graditi svojo in našo skupno prihodnost.

Čas pred dvajsetimi leti je bil čas velikih pričakovanj, smelih dejanj in drznih odločitev. Bil pa je tudi čas strahu pred nepredvidljivim in neznanim. In ravno zaradi nepredvidljivosti, strahu in negotovosti, je bil to tudi čas izjemne enotnosti. Verjamem, da smo se tudi z izzivi današnjega časa sposobni uspešno soočiti. Bo pa za to potreben odločen in domišljen pristop, predvsem pa solidarnost in tesno sodelovanju vseh.

 

December 2010