Slovenci smo narod trdega dela in vztrajnega boja. Zgodovina Sloveniji ni poklanjala daril. Tudi neodvisnost in samostojnost smo dosegli z lastnim prizadevanjem,  tveganjem in žrtvami. Priprava za osamosvojitev je bilo civilno družbeno vretje, prežeto z močjo ideje človekovih pravic. Osamosvojitev je bila nujna in je postala resničnost zaradi zaščite človekovih pravic vseh ljudi na našem ozemlju, zaradi zavarovanja ljudi pred agresijo in nevarnostjo širitve vojne in kot pot za odpiranje nove razvojne perspektive. Vse to se je izkazalo kot nujno in dosegljivo.

Pred 20. leti smo se zavezali demokraciji, svobodi, spoštovanju človekovega dostojanstva in pravic, spoštovanju manjšin in priseljencev, odprtosti in sodelovanju z drugimi. Kot ključni temelj osamosvajanja pogosto navajamo enotnost. Res je, politična enotnost je bila izjemnega pomena, a spomnil bi rad, da je bila dosežena demokratično, upoštevala je pluralizem, usklajevanje takrat tako različnih političnih dejavnikov.

Takratna politična volja je spoštovala tudi civilno družbo in njene pobude, ki so odpirale prostor za dialog in nove ideje. Zakaj ne bi tega recepta uporabili tudi danes, ko že skoraj malodušno ugotavljamo, kako neenotni smo.  Seveda je potrebna kritična samorefleksija, vendar ne malodušje! Bodimo realni, nismo ustvarili malo. Danes se živi bolje, kot se je živelo pred dvema desetletjema, odprle so se nove perspektive, tudi če jih zaradi gospodarske krize težje prepoznavamo. Kriza je razgalila številne pomanjkljivosti in napake, ki so z nami že dolgo. Danes imamo priložnost in dolžnost, da vse te pomanjkljivosti odpravimo, da vzpostavimo učinkovite mehanizme pravne države, zagotovimo solidarnost in spodbudimo ustvarjalnost, podjetnost in državljanski pogum.
Pred dvajsetimi leti so bile dovoljene sanje, danes potrebujemo predvsem verodostojne analize stanja in inovativne premisleke, kako naprej.
Svet in Slovenija v njem sta v procesu spreminjanja. Najti in določiti moramo naše mesto v teh spremembah, izboljšati moramo kakovost vsega, kar ustvarjamo, materialnega in duhovnega.

Določimo torej premišljene prednostne cilje in poiščimo v sebi vse najboljše za njihovo uresničevanje! Bodimo samozavestni. Današnje preizkušnje niso najtežje v naši zgodovini, so pa takšne, da zahtevajo resen premislek in več odločnosti. Uporabimo čas in pamet, ki sta na voljo. Naredimo pogumne korake naprej.