Spor med JLA in Slovenijo se je od srede osemdesetih let stopnjeval. Marca 1988 je vojaški vrh politični liberalizaciji v Sloveniji pripisal protirevolucionarno naravo. Ta ocena se je med drugim nanašala na pisanje proti JLA, v katerem je prednjačila Mladina, ki je z vrsto člankov razkrivala poseben položaj armade v družbi (JLA kot t. i. sedma republika) ter se zavzemala za civilni nadzor nad armado in njeno temeljito reorganiziranje (zmanjšanje vlaganj v oborožitev, nacionalno homogene enote, civilno služenje vojaškega roka). Po mnenju vodstva JLA je bilo slovensko vodstvo pri preprečevanju take dejavnosti premalo odločno, zato je sklenilo ukrepati samo in v Sloveniji uvesti izredne razmere.
Naslednji korak armadnega vrha je bil, da je poleti 1988 pred vojaškim sodiščem v Ljubljani uprizoril sodni proces proti četverici (Janez Janša, mladinski funkcionar in publicist tednika Mladine, David Tasić in Franci Zavrl, novinarja Mladine, in Ivan Borštner, zastavnik JLA). V njihovo obrambo je bil pod vodstvom Igorja Bavčarja ustanovljen Odbor za varstvo človekovih pravic. Odbor je postal najmočnejša organizacija civilne družbe med t. i. slovensko pomladjo. Pridružilo se mu je več sto tisoč posameznikov in več kot tisoč različnih organizacij. Prirejal je različne proteste, ki so vrhunec dosegli z zborovanjem nekaj deset tisoč ljudi 21. junija 1988 na Trgu osvoboditve v Ljubljani.
Med sojenjem so množice nepretrgoma protestirale pred vojaškim sodiščem na Roški ulici. Po sojenju si je odbor še naprej prizadeval za varstvo človekovih pravic, vendar se je v njem začela kazati različnost stališč, še zlasti glede vprašanja, ali vztrajati zgolj pri varstvu človekovih pravic ali dejavneje poseči v politično delovanje. Vodstvo odbora se je nato ob nastajajočem političnem pluralizmu porazdelilo med razne stranke in odbor je nehal delovati, čeprav je formalno obstajal do aprila 1990.
Spomladi tega leta sta Slovensko sociološko društvo in Društvo slovenskih pisateljev na javni tribuni o ustavnih spremembah predstavila Gradivo za slovensko ustavo s Tezami za ustavo Republike Slovenije ali t. i. pisateljsko ustavo.
Besedilo (razen zadnjega odstavka): dr. Božo Repe
20 let samostojnosti republika Slovenija
